Karmen je po sproščenem turnem krogu reševalk in reševalcev in okusnem kosilu vse zbrane nagovorila z besedami, ki jih moramo deliti z vami:
Gorska reševalna služba. Ime, ki je zaradi narave svoje dejavnosti postalo pojem. GRS. Kratica, ki je prepoznavna za vsakega v Sloveniji. To je tisto varno ozadje ob doživljanju prostosti in veselja za vse prebivalce in obiskovalce naše lepe Slovenije. Varnost, ki nam jo v vsakdanjem življenju predstavlja in nudi družina, nam v gorskem svetu poosebljajo ženske in moški, ki nosijo našitke rdečega križca, vtkanega na modrino neba. Znak, ki ga prepoznajo tudi že majhni otroci in ga dojemajo kot medaljo. Za pogum, vztrajnost, požrtvovalnost. Tudi v tem dojemanju si moramo želeti, da bi ohranili pogled otroških oči na stvarnost, ki drvi naprej, včasih, žal, mimo nas.
Naša postaja je ena manjših po številu njenih članov, že od začetkov pa je prepoznavna po tekmovalnih dosežkih v eni najlepših gorniških dejavnosti – turnih smukih. Lukovo vodilo ostaja živo tudi pri mlajših generacijah. Na naši prvi tekmi je sodelovalo 15 ekip, naslednje leto se je število že podvojilo. Jezerjani so sestavljali ekipe na izbirnih internih tekmah, že v drugem letu se je oblikoval slovenski pokal z dodatnim tekmovanjem na Zelenici… A 10. junija se je zgodila Turska gora. Najmanjša postaja je izgubila načelnika in njegovega namestnika. V nekaj minutah se je življenje družin popolnoma spremenilo. V le nekaj minutah. Zato, ker so bili možje in očetje na vajah, da bi znali bolje in hitreje pomagati drugim. Zlobna ironija.
In minilo je dvajset let, ko smo se učili živeti in delovati brez njiju. Otroci so odrastli. Hčerke ne sanjajo več o vožnjah s kočijo, nadomeščajo jih otroški vozički. Fantje ne budijo spečih lepotic, ampak si možje želijo, da bi končno zaspale… Čas nam je posrebril lase, zarisal gubice v naše reliefe in nam prinesel radosti ob odraščanju naših potomcev. Luka in Rado tega ne moreta deliti z nami in to še vedno zaboli. Vsemu veselju in smehu navkljub.
»In sta kot dva galeba, dve čigri, dva glasova
v tišini jutra, dva otroka in dva grobova.”
(T. Pavček)
Življenje samo pa nas kljub obžalovanju nedoživetih skupnih trenutkov usmerja v sedanjost, v ta prelepi dan, ki smo se ga tukaj zbrani odločili doživeti v dolini Komatevre. Prijateljska tekma kolegic in kolegov reševalcev je še kako osmišljenje Lukinih in Radovih idej in delovanja. Zato, spoštovane in spoštovani, hvala vam, da smo skupaj. Hvala, ker ste spet enkrat izpolnili naša pričakovanja.
Poročilo državnega prvenstva parov
Fotografije z GRS tekme, 28.1.2017:
Fotografije državnega prvenstva v parih, 29.1.2017 (Primož Šenk):
gorskopleme.wordpress.com 